Mladinski klub Ljubljanski grafiti
Bilečanska 2
1000 Ljubljana
S T A T U T
Mladinskega kluba Ljubljanski grafiti
Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Ur.l. RS 60/95 in 89/99) je občni zbor, ki je bil 20. 9.
2001 v Ljubljani sprejel sklep o ustanovitvi Mladinskega kluba Ljubljanski grafiti in v ta namen sprejel naslednji statut:
S T A T U T
Mladinskega kluba Ljubljanski grafiti
I. Splošne določbe
1. člen
Ime društva je: Mladinski klub Ljubljanski grafiti (v nadaljevanju: društvo)
Skrajšano ime društva je Klub Ljubljanski grafiti ali kratica KLG.
Sedež društva je v Ljubljani, Bilečanska 2.
Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki so se povezale z namenom razvijanja strpnosti med mladimi, druženja, izmenjave izkušenj in informacij s področja mladinskega dela in mednarodnega sodelovanja. Društvo deluje na območju Republike Slovenije, s sorodnimi društvi pa sodeluje tudi v mednarodnem prostoru.
2. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Deluje v skladu z zakonom o društvih in v skladu s tem statutom. Društvo zastopa predsednik društva, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik.
3. člen
Društvo ima svoj znak in svoj žig, ki je okrogle oblike s premerom 30 mm in ima vpisano naslednje besedilo: Mladinski klub Ljubljanski grafiti. Znak društva je iz stiliziranih začetnic KLG.
4. člen
Društvo ima kot prostovoljno združenje naslednje namene in cilje:
delovati v smeri razvijanja strpnosti med ljudmi, še posebej med mladimi,
skrbeti za rekreacijo, kulturno in ekološko osveščenost članov društva in širše,
delovati na področju neformalnega izobraževanja članov društva in tudi širše,
krepiti mednarodno sodelovanje članov društva,
spodbujati kreativno delovanje članov društva na različnih področjih.
V zvezi z navedenimi cilji ima društvo sledeče naloge:
organizirati tradicionalno likovno delavnico »Ljubljanski grafiti«
organizirati druge kulturne in zabavne prireditve
pomagati pri izvedbi projektov z različnih področij kreativnega udejstvovanja,
izdajati publikacije v zvezi z dejavnostjo društva,
organizirati strokovne ekskurzije, predavanja, okrogle mize za člane društva in širšo javnost,
se pri svojem delu povezovati s sorodnimi društvi doma in v tujini,
organizirati delovne in čistilne akcije,
prirejati prireditve športnega in rekreacijskega značaja,
5. člen
Delovanje društva in njegovih organov temelji na načelu javnosti in o svojem delu obvešča svoje člane. Vse seje društva so javne.
Člane društvo obvešča:
- z razpošiljanjem vabil in zapisnikov,
- s tem, da so zapisniki sej vseh organov društva dostopni na vpogled vsem članom.
Načelo javnosti se realizira tudi z obveščanjem širše javnosti o delovanju društva in sicer z organiziranjem likovnih delavnic, tiskovnih konferenc in drugih javnih predstavitev. Za zagotovitev javnosti dela in dajanje informacij je odgovoren predsednik društva.
II. ČLANSTVO
6. člen
Članstvo v društvu je prostovoljno. Sestoji se iz rednih in častnih članov.
Redni član društva lahko postane vsak državljan Republike Slovenije, ki sprejme ta statut in podpiše pristopno izjavo, da želi postati član in plača članarino.
Če se v društvo včlani oseba do 15. leta starosti, mora priložiti pisno soglasje staršev oziroma zakonitega zastopnika.
Častni član društva lahko postane tisti član, ki mu naziv častnega člana podeli občni zbor društva. Izjemoma lahko občni zbor podeli naziv častnega člana tudi nečlanu, vendar ta nima pravic iz naslova članstva.
Višina članarine se določi vsako leto na novo na občnem zboru.
7. člen
Pravice in obveznosti članov društva so naslednje:
- imajo pravico voliti in biti voljeni v organe društva,
- da sodelujejo na vseh prireditvah, ki jih društvo organizira,
- da delujejo v društvu in njegovih organih, torej da sodelujejo pri izvrševanju nalog in ciljev društva,
- da spoštujejo in izvajajo določbe tega statuta in sklepov organov društva,
- da odgovorno skrbijo za sredstva, s katerimi društvo razpolaga,
- da uresničijo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva,
- da so seznanjeni s programom društva ter njegovim finančno - materialnim poslovanjem,
- da redno plačujejo članarino.
8. člen
Članstvo v društvu preneha:
- z izstopom na lastno željo,
- s črtanjem,
- z izključitvijo,
- s prenehanjem društva,
- s smrtjo.
9. člen
Član izstopi iz društva prostovoljno, kadar poda pisno izjavo o izstopu upravnemu odboru društva.
10. člen
Upravni odbor črta rednega člana, če ne plača članarine v tekočem letu po predhodnem opominu.
11. člen
Častno razsodišče lahko izključi člana iz društva, če ta zlorabi pravice ali ne izvršuje in krši obveznosti naštete v 7. členu tega statuta. Častno razsodišče izključi člana s sklepom, ki mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.
III. ORGANI DRUŠTVA
12. člen
Organi društva so:
občni zbor,
upravni odbor
nadzorni odbor,
častno razsodišče.
13. člen
Volitve organov društva so načelno tajne, občni zbor pa lahko sprejme sklep, da so javne. Mandatna doba članov organov in funkcionarjev društva je eno leto, z možnostjo ponovne izvolitve. Člani organov in funkcionarji so za svoje delo odgovorni občnemu zboru.
14. člen
Najvišji organ društva je občni zbor, ki ga sestavljajo vsi člani.
Občni zbor je redni in izredni.
Redni občni zbor je vsako leto in ga skliče upravni odbor društva.
Člane mora obvestiti najmanj teden dni pred dnevom sklica.
15. člen
Izredni občni zbor se skliče:
- po sklepu upravnega odbora,
- na zahtevo najmanj petine članov društva,
- na zahtevo nadzornega odbora.
Sklic mora biti v roku štirih tednov.
16. člen
Zahtevo za sklic izrednega občnega zbora je treba vložiti v pisni obliki pri upravnem odboru. Za sklic veljajo določila za sklic rednega občnega zbora. Predlagatelj je dolžan predložiti dnevni red. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi, zaradi katere je bil sklican.
V primeru, da upravni odbor ne skliče izrednega občnega zbora v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj sam.
17. člen
Občni zbor sklepa veljavno, če je na njem navzoča več kot polovica članov društva. Če občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 30 minut, nakar je občni zbor sklepčen, če so navzoči vsaj 3 člani društva. Občni zbor sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov.
18. člen
Občni zbor odpre predsednik društva in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva, ki ga sestavljajo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in član.
Občni zbor izvoli tudi dva overovitelja zapisnika, po potrebi pa tudi druga delovna telesa.
19. člen
O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki
ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, oba overovitelja zapisnika in
zapisnikar.
20. člen
Občni zbor razpravlja in sklepa zlasti o naslednjem:
- sklepa o dnevnem redu,
- razpravlja o delu in poročilih upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča,
- sprejema program dela za obdobje do naslednjega občnega zbora,
- razpravlja in sprejema finančni načrt in zaključni račun,
- sprejema, spreminja in dopolnjuje statut ter druge splošne akte društva,
- razrešuje in voli organe društva in predsednika društva,
- določa višino članarine,
- odloča o prošnjah in o pritožbah,
- podeljuje naziv častnega člana,
- daje pohvale in priznanja,
- odloča o prenehanju društva,
- odloča o nakupu in prodaji nepremičnin.
21. člen
Upravni odbor opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno-tehnične posle.
22. člen
Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora in opravlja posle, ki mu jih naloži občni zbor ter posle, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje.
Upravni odbor sestavlja 7 članov; in sicer predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in trije člani.
23. člen
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.
24. člen
Upravni odbor se konstituira na prvi seji in izvoli iz svoje sredine podpredsednika, tajnika in blagajnika.
Med odsotnostjo predsednika upravnega odbora opravlja njegove naloge podpredsednik.
25. člen
Člane upravnega odbora in predsednika voli občni zbor.
26. člen
Upravni odbor upravlja društvo med dvema rednima občnima zboroma po smernicah, sprejetih na občnem zboru. Sestaja se praviloma enkrat na dva meseca, po potrebi tudi pogosteje.
Upravni odbor veljavno sprejema sklepe, če je na seji prisotnih več kot polovica članov in za sklepe glasuje večina prisotnih članov.
Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
27. člen
V okviru svojega delovnega področja iz 23. člena tega statuta opravlja upravni odbor zlasti naslednje zadeve:
- skrbi za izvajanje sklepov občnega zbora,
- sestavlja program svojega dela in predlog programa društva, ki ga sprejema občni zbor,
- iz vrst članov ustanavlja sekcije ter imenuje njihove vodje,
- pripravlja letni finančni načrt in zaključni račun društva,
- upravlja z vsem premoženjem društva,
- sklicuje občni zbor, pripravlja poročila o delu in predloge za občni zbor,
- potrjuje vključevanje in izpisovanje članov ter črta člane,
- skrbi za pobiranje članarine ter izvajanje vseh plačilnih obveznosti,
- predlaga občnemu zboru prenehanje društva.
28. člen
Društvo ima zaradi lažjega dela sekcije. Sekcije so metoda društva, organizirane po interesnem principu. Sekcija ni pravna oseba in mora delati v skladu s statutom društva.
29. člen
Nadzorni odbor je nadzorni organ občnega zbora in je za svoje delo odgovoren občnemu zboru, kateremu enkrat letno poroča o svojem delu.
30. člen
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih voli občni zbor. Nadzorni odbor na prvi seji izvoli iz svoje sredine predsednika, ki vodi delo nadzornega odbora. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani častnega razsodišča ali upravnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah, vendar nimajo pravice glasovanja.
31. člen
Nadzorni odbor nadzoruje in kontrolira delovanje organov društva in nadzoruje materialno-finančno poslovanje društva.
Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi člani in če zanje glasuje večina.
32. člen
Častno razsodišče ima tri člane, ki jih voli občni zbor.
Častno razsodišče se konstituira, ko člani izmed sebe izvolijo predsednika. Veljavne sklepe sprejema ob prisotnosti vseh članov, če zanje glasuje večina.
Častno razsodišče obravnava naslednje kršitve članov:
- neizvrševanje sklepov organov društva,
- hujše nespoštovanje statuta,
- vsako ravnanje, ki utegne prizadeti interese in ugled društva.
Častno razsodišče lahko izreče članom društva naslednje ukrepe:
- opomin,
- javni opomin,
- izključitev.
Častno razsodišče deluje v skladu z disciplinskim pravilnikom, ki pa mora biti uskljajen z Zakonom o kazenskem postopku. O pritožbah proti ukrepom častnega razsodišča odloča na svojem prvem naslednjem sklicu občni zbor društva kot drugostopenjski organ.
člen
Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in v tujini.
Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora in ga izvoli občni zbor za dobo enega leta.
Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.
člen
Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi tajnik društva, ki ga izvoli občni zbor za dobo enega leta. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.
IV. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA
35. člen
Dohodki društva so:
- članarina,
- dohodki od prireditev,
- dodeljena sredstva in dotacije,
- darila in volila,
- drugi dohodki
- iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva.
člen
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bil ustanovljen.
Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.
37. člen
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.
Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.
člen
Delo blagajnika je javno.
Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.
39. člen
Finančno poslovanje se odvija preko žiro računa pri banki.
Finančno-materialno poslovanje društva je javno.
40. člen
Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in blagajnik društva. Odredbodajalec je predsednik (v njegovi odsotnosti podpredsednik) društva.
V. NAGRADE IN PRIZNANJA
41. člen
Člani društva, ki se pri svojem delu v društvu posebno izkažejo, lahko prejmejo za dosežene uspehe ter prizadevanja pohvalo, nagrado, diplomo ali drugo priznanje, če tako določi občni zbor ali od njega pooblaščen organ.
VI. PRENEHANJE DRUŠTVA
42. člen
Društvo preneha:
- s sklepom občnega zbora z 2/3 večino vseh članov,
- po samem zakonu.
Če društvo preneha delovati s sklepom občnega zbora, se s sklepom določi društvo na katerega preide premoženje društva.
Če takega sklepa ni, preide premoženje na Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, Ljubljana.
Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.
VII. KONČNA DOLOČBA
43. člen
Ta statut prične veljati z dnem sprejema na ustanovnem občnem zboru.
Društvo postane pravna oseba z dnem vpisa v register društev, ki ga vodi Upravna enota Ljubljana. Z istim dnem lahko društvo prične z delom.
Zastopnica društva: Helena Konda